REDAKCIJA - KOLOFON

Registracija edicije: Elektronski časopis TATRENUTEK je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Janez Temlin.

Ljubljansko okrajno sodišče želi ustavno presojo glede višine denarnih odškodnin za izbrisane v sodnem postopku

Ljubljansko okrajno sodišče želi ustavno presojo glede višine denarnih odškodnin za izbrisane v sodnem postopkuFoto: BoBo

Okrajno sodišče v Ljubljani je na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o odškodninah za izbrisane, ker je prepričano, da je člen, ki določa, da odškodnina v sodnem postopku ne more preseči trikratnika odškodnine, ki bi jo izbrisani dobil v upravnem postopku, neustavna. Vlada je prepričana v nasprotno.

Vložitev omenjene pobude za oceno ustavnosti je razvidna iz odgovora, ki ga je vlada podala na pobudo za oceno ustavnosti in ga je sprejela na svoji zadnji seji.

Kot je zapisano v odgovoru, ljubljansko okrajno sodišče meni, da je določba o najvišji odškodnini, ki jo je mogoče izbrisanemu prisoditi v sodnem postopku, v nasprotju z ustavo, ker uvaja "pravo retroaktivnost zakonskega predpisa, ki za nazaj posega v pridobljene pravice izbrisanih oseb". Zato okrajno sodišče ustavnemu predlaga, naj sporni 12. člen zakona razveljavi.

Vlada takšnemu predlogu nasprotuje. Kot je navedla v odgovoru ustavnemu sodišču, je bilo pri omejevanju višine denarne odškodnine v sodnem postopku upoštevano načelo sorazmernosti. "Ugotovljeno je bilo, da glede na finančno stanje Slovenije v primeru dodatnih izplačil država ne bi mogla poravnati drugih, z zakoni določenih obveznosti. Izplačevanje popolnih odškodnin z zamudnimi obrestmi bi pomenilo nevzdržno obremenitev sistema javnega financiranja in nevzdržno finančno obremenitev države, s tem pa bi bilo ogroženo izvajanje siceršnjih funkcij države, predvsem tudi socialne, kar je ustavna kategorija," je zapisano.

Omejitev odškodnin po prepričanju vlade tudi ne predstavlja prave retroaktivnosti zakonskega predpisa. "Prava retroaktivnost namreč posega v pridobljene pravice, že določene z individualnim aktom, kar pomeni, da zakon učinkuje tako, da za nazaj poseže v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni pred uveljavitvijo zakona. V obravnavanem primeru zakon ne posega v že pridobljene pravice, saj vložena tožba za plačilo odškodnine zaradi izbrisa ne pomeni pridobljene pravice do odškodnine zaradi izbrisa, saj ta pravica še ni bila individualizirana in še ni bil določen njen obseg," je zapisala vlada.

Zakon o odškodninah za izbrisane namreč določa, da vsakemu izbrisanemu za mesec izbrisa pripada pavšal v višini 50 evrov, kar lahko izbrisani uveljavlja v upravnem postopku. V kolikor se s pavšalom ne strinja, lahko državo toži tudi na sodišču, vendar pa dosojena odškodnina v tem primeru ne more preseči trikratnika odškodnine, kot bi jo dobil v upravnem postopku. Evropsko sodišče za človekove pravice je pred časom ocenilo, da zakon primerno ureja odškodnine za izbrisane.

Aforizem Goljufanje ljudi je dedno, saj smo potomci grešnikov.