REDAKCIJA - KOLOFON

Registracija edicije: Elektronski časopis TATRENUTEK je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Dejan Steinbuch.

Raziskujemo in pojasnjujemo! Antiterorizem, protiterorizem, boj proti terorizmu

Raziskujemo in pojasnjujemo! Antiterorizem, protiterorizem, boj proti terorizmuAntiterorizem, protiterorizem / Vir: wikimedia.org

Od kar so bile države izpostavljene terorističnim napadom, iščejo načine, kako se primerno odzvati oz. celo preprečiti, da bi prišlo do napada.

Policija, vojska in drugi

Državne ustanove obravnavajo terorizem primarno kot varnostni in kriminalitetni problem oz. grožnjo, zaradi česar se poveča tudi obseg dejavnikov, kateri delujejo proti terorizmu. Glavni akter v tem je nedvoumno policija, ki proti terorizmu nastopa z vidika protikriminalitetne dejavnosti.

A zaradi obsega, razširjenosti in pomembnosti (posledic) terorizma se s terorizmom ukvarjajo tudi drugi deležniki varnostno-obrambnega sistema: obveščevalno-varnostne službe (z vidika pridobivanja informacij), oborožene sile (z vidika tako preventivnega kot odzivnega delovanja), kot tudi civilna zaščita (z vidika odziva na posledice terorističnega delovanja).

Pomemben vidik antiterorizma je tudi izvajanje vaj vpletenih deležnikov. Vir: wikimedia.org
Pomemben vidik antiterorizma je tudi izvajanje vaj vpletenih deležnikov. Vir: wikimedia.org

Posledično se mora s terorizmom ukvarjati tudi politični vrh države, ki opredeljuje, kaj je sploh terorizem kot tudi načine za preprečevanje oz. odzivanje na slednjega. V demokratičnih državah pri tem pride do t. i. »demokratične dileme«, ko lahko boj proti terorizmu privede do znatnega posega v splošne človekove pravice. Tako morajo države najti pravo ravnovesje med zagotavljanjem liberalnih vrednot in zagotavljanjem zaščite za svoje državljane.

Antiterorizem

Slovar vojaških in povezanih terminov ameriškega obrambnega ministrstva definira antiterorizem (antiterrorism) kot: »obrambni ukrepi, ki so uporabljeni za zmanjšanje ranljivosti posameznikov in lastnine s strani terorističnih dejanj, kateri vključujejo tudi hitro omejitev s strani lokalnih vojaških in civilnih sil«. Tako se antiterorizem primarno opira na obveščevalno dejavnost in na podlagi spoznanj o predhodni (in morebitni bodoči) dejavnosti teroristov pripravlja ocene tveganj, načrtovanje, usposabljanje, izvajanje vaj, pridobivanje oz. ustvarjanje potrebnih virov, ocenjevanje in izboljševanje odziva na teroristične napade, itd.

Antiterorizem se tako deli na pet primarnih metod:

  • ocena (Assess): nadzorovanje in ocenjevanje trenutnega stanja z analizo lastnega obrambno-varnostnega sistema in potencialnih terorističnih skupin;
  • identificiranje (Detect): analitiki s pomočjo pridobljenih obveščevalnih podatkov identificirajo potencialne teroriste in opozorijo pristojne o morebitnih tarčah in potrebnih ukrepih;
  • obramba (Defend): vsi ukrepi, ki zavirajo oz. onemogočajo delovanja teroristov pred izvedbo terorističnega napada. Obramba je lahko aktivna (od uporabe varnostnikov do izvedbe neposrednega napada na teroriste) ali pasivna (zavarovanje objektov in posameznikov);
  • opozarjanje (Warn): na podlagi pridobljenih in analiziranih podatkov pristojni opozorijo potencialne tarče teroristov. Opozorila so lahko specifična (npr. obeta se napad na točno identificirano poslopje) oz. splošna (npr. teroristi bodo izvedli napad v mestu);
  • odziv (Recover): v primeru izvršenega terorističnega napada je potrebno vzpostaviti organizacijsko strukturo vpletenih dejavnikov in zagotoviti čim prejšnjo povrnitev v predhodno stanje. To obsega vse od zdravstvene oskrbe, zavarovanja prizorišča, čiščenja, preprečevanja širjenja posledic, do obnovitve oz. ponovne gradnje.
V sklop obrambe proti terorizmu so vključeni tudi arhitekturni elementi – braniki, ki preprečujejo dostop vozil do pomembnejših objektov. Vir: wikimedia.org
V sklop obrambe proti terorizmu so vključeni tudi arhitekturni elementi – braniki, ki preprečujejo dostop vozil do pomembnejših objektov.  Vir: wikimedia.org

Protiterorizem

Protiterorizem (Counterterrorism) je definiran kot »dejavnosti in operacije, ki se izvajajo z namenom nevtralizacije teroristov in njihovih operacij in mrež s ciljem njihove onesposobitve za izvajanje nasilja, ki vzbuja strah in prisili vlade ali družbe, da bi dosegli svoje cilje«.

V nasprotju s antiterorizmom, ki je obrambne in dolgotrajne narave, je protiterorizem ofenzivne narave in je večinoma kratkotrajen. Tako zajema vse taktične dejavnosti vladnih organizacij (oboroženih sil, policije, varnostno-obveščevalnih sil, itd.), ki na podlagi zbranih obveščevalnih podatkov in analiz izvajajo postopke (od aretacije do likvidacije) za onesposobitev teroristom. Tako je antiterorizem strategija preprečevanja, in protiterorizem strategija represije.

Protiterorizem zajema štiri osnovne sklope protiterorističnega delovanja:

  • obramba (Defensive Counterterrorism): vsi aktivni ukrepi za zavarovanje potencialnih terorističnih tarč ter za onesposobitev teroristov;
  • sprava (Reconciliatory Counterterrorism): ukrepi za identificiranje dejavnikov, ki preprečujejo ponovno oživitev oz. delovanje teroristov;
  • kriminalistično-pravni vidik (Criminal-justice Counterterrorism): prilagajanje in oblikovanje nacionalne politike glede boja proti terorizmu;
  • vojna (War): najbolj agresivna oblika protiterorizma, ki vključuje preganjanje terorističnih skupin, kjerkoli se nahajajo.
Ameriška vojska
Včasih boj proti terorizmu preseže navadne taktike in postane dejanska vojna.  Vir: wikimedia.org

Boj proti terorizmu

Tako antiterorizem kot protiterorizem skupaj sestavljata oba pola t. i. boja proti terorizmu. Naslednjič bomo obravnavali delovanje Evropske unije na področju boja proti terorizmu.

 

Povezane novice