Ko sem se pred nekaj leti preselil na Obalo, sem se moral navaditi na marsikaj: na burjo, ki piha vsako leto, na obilje sonca in na nekaj, kar me spremlja praktično vsak dan. To je bila voda Koper. Gre za vodo iz Rižanskega vodovodnega sistema v Kopru. Priznam, sprva se o tem nisem posebej spraševal. Nisem si namreč mislil, da gre tukaj za nekaj posebnega. Voda je pač voda, sem si dejal. A sčasoma sem začel opažati, da ima ta voda nekaj posebnega.
Vsako jutro, ko sem si pripravil kavo ali pa po teku odprl pipo, me je vedno znova navdušilo, kako kakovostna in osvežujoča je bila ta voda.
Prej se namreč sploh nisem zavedal, da je lahko voda, ki priteče iz pipe, od kraja do kraja različna. Nato pa sem izvedel za RVK in videl, da za vodo skrbijo kot za pravi zaklad — kar, roko na srce, tudi je. Skrbijo, da ta ostane vedno čista, ustrezno nadzorovana in predvsem varna. To je nekaj, kar pogosto jemljemo za samoumevno, dokler ne živimo kje, kjer temu ni tako.
Ko sem enkrat obiskal spletno stran RVK, saj me je začela voda Koper zelo zanimati in sem se želel malce podučiti, sem bil presenečen nad tem, koliko truda in tehnologije dejansko stoji za tem, da voda pride do vsakega gospodinjstva. Od zajetij in čistilnih naprav do rednih analiz in nadzora kakovosti. Vse to deluje kot dobro uigran sistem, ki vsak dan oskrbuje tisoče prebivalcev Kopra in okolice.
S tem, ko sem se v vse skupaj malo bolj poglobil, sem lahko izvedel kar nekaj informacij, ki so me res presenetile. Nikoli si nisem mislil, da je voda Koper nekaj tako zapletenega. Do tedaj sem vodo vedno jemal za samoumevno, čeprav gre v bistvu za privilegij, za katerega moramo biti hvaležni.…