REDAKCIJA - KOLOFON

Registracija edicije: Elektronski časopis TATRENUTEK je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Dejan Steinbuch.

Zagrebško sodišče od tožnika zahteva dodatne dokaze v primeru proti LB in NLB

Zagrebško sodišče od tožnika zahteva dodatne dokaze v primeru proti LB in NLBNLB - poslovna zgradba

Sodišče v Zagrebu je danes preložilo obravnavo v ponovljenem sojenju v primeru tožb Zagrebške banke (Zaba) in Privredne banke zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB. Sodnica je od odvetnice hrvaških bank zahtevala dodatne dokaze.

Sodnica Jasmina Crnić je od tožnika zahtevala dokumente, ki bi potrdili, da je bilo celotno premoženje LB preneseno na NLB. Kot je pojasnila, je treba v morebitnem primeru odločitve o izvršbi vedeti, za katero premoženje točno gre.

Odvetnica Zabe in PBZ Maja Špoljarić se je sklicevala na slovenski ustavni zakon iz leta 1994, ko so premoženje LB prenesli na NLB, medtem ko so obveznosti ostale na LB. Crnićeva pa je vztrajala pri dodatnem dokazilu, ki bo potrdilo prenos celotnega premoženja LB na NLB.

Odvetnica Zabe in PBZ Maja Špoljarić se je sklicevala na slovenski ustavni zakon iz leta 1994, ko so premoženje LB prenesli na NLB, medtem ko so obveznosti ostale na LB. Crnićeva pa je vztrajala pri dodatnem dokazilu, ki bo potrdilo prenos celotnega premoženja LB na NLB.

Špoljarićeva je tudi trdila, da so bila takratna finančna poročila slovenskih bank "neresnična". Nato je sodnica omenila možnost angažiranja sodnega izvedenca, ki bi preveril bilance slovenskih bank.

Sodnica je sklenila, da bo v pisani obliki odgovorila na predlog toženih strank, da bi postopka prekinili na podlagi slovensko-hrvaškega memoranduma o soglasju iz Mokric iz leta 2013. Po mnenju odvetnikov LB in NLB gre za mednarodno pogodbo, ki neposredno zavezuje domača sodišča v obeh državah.

Na prvem sojenju je sodišče odločilo v prid tožniku, po pritožbi slovenskih bank pa so primer vrnili na prvo stopnjo.

Takrat je bilo objavljeno, da je zahtevek Zabe izražen v osmih valutah, skupaj pa gre za približno 27 milijonov evrov, ki so jih hrvaški državljani prenesli v javni dolg hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja. V današnjem ločenem primeru PBZ pa gre za približno 1,2 milijona avstralskih dolarjev.

Zaba in PBZ sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, ki so jih potem tudi poplačale. Medtem so 27 primerov združili v 15 postopkov.

Po slovenskih virih gre za približno 76.000 hrvaških državljanov, ki so na 25 hrvaških bank prenesli 545 milijonov nekdanjih nemških mark (272,5 milijona evrov) deviznih prihrankov. Največ denarja sta izplačali PBZ in Zaba - 129 milijonov nemških mark (64,5 milijona evrov) in 188 milijonov nemških mark (94 milijonov evrov).

Več člankov od avtorja

Sevilla pokopala Maribor

Nogometaši Maribora so v 2. krogu lige prvakov izgubili v Sevilli z 0:3 (0:2). Naslednja tekma v skupini E izbrance Darka Milaniča čaka 17. oktobra, ko bo v Ljudskem vrtu gostoval Liverpool.