REDAKCIJA - KOLOFON

Registracija edicije: Elektronski časopis TATRENUTEK je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Dejan Steinbuch.

35 Slovencev na hrvaški strani, radi bi nazaj v Slovenijo

35 Slovencev na hrvaški strani, radi bi nazaj v SlovenijoPremier Cerar na obisku v Razkrižju. Foto STA foto

Vladna delovna skupina za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča je prebivalcem Rakrižja in Lendave danes predstavila izhodišča za interventni zakon in hkrati prisluhnila njihovim željam. Kot je povedala generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, so želje različne, vse pa bodo preučili in nato v kratkem prišli s končnimi rešitvami.

35 prebivalcev zdaj na hrvaški strani

Sestanek v Razkrižju. Foto: STA fotoV občini Razkrižje je z razsodbo prizadetih deset družin z okoli 35 prebivalci, katerih hiše bi po novem ostale na hrvaški strani meje. Nekateri bi radi svoje hiše obdržali, drugi pričakujejo zamenjavo, nekateri so se pripravljeni tudi izseliti. "Dialog je bil zelo odprt," je po sestanku s predstavniki vladne skupine, ki je trajal nekoliko dlje, kot je bilo sprva načrtovano, povedal župan Stanko Ivanušič. "Predstavniki vladne skupine so predlagali svoje rešitve, ljudje so povedali svoje. Pri nekaterih vprašanjih smo se približali, pri drugih morda malo manj, vendarle pa je ostala navsezadnje dobra volja, da ta skupina zadeve še enkrat preuči in nato ponovno predlaga tiste optimalne rešitve. Res pa je, da država ponuja vse tiste statusne pravice, ki so jih imeli do sedaj, od otroškega dodatka do zdravstvenega zavarovanja in tako naprej," je pojasnil. V skrajnem primeru bi po njegovih besedah lahko v enem ali dveh primerih, kjer so domačini na to pripravljeni, lahko prišlo tudi do izselitve, če ne bi našli druge rešitve. Domačini so sestanek zapuščali večinoma brez komentarja. "Bomo videli, kaj od tega bo uresničeno," je povedal eden izmed njih.

Želijo si biti na slovenski strani, so prizadeti

"Med občani dejansko opažamo veliko prizadetost, ker je razsodba takšna, kot je. Strinjajo se z določbami zakona, tisto, kar si želijo, pa je, da bi bili na slovenski strani," je v imenu delovne skupine po sestanku povedala sekretarka Kozlovičeva. "Želijo si različno - nekateri bi se radi preselili v republiko Slovenijo, nekateri pa dobili nadomestilo. Ti dve varianti bomo preučili in jim v roku enega tedna poslali odgovor. Dogovorili smo se tudi, da pomagamo, če se le da, občini urediti ceste, da bodo imeli lažje dostope," je dodala. Po

Med občani dejansko opažamo veliko prizadetost, ker je razsodba takšna, kot je. Strinjajo se z določbami zakona, tisto, kar si želijo, pa je, da bi bili na slovenski strani.

njenih besedah bodo na podlagi zakona lahko državljani Hrvaške, ki tu živijo, lažje pridobili slovensko državljanstvo. "Na koncu smo se dogovorili, da jih v zelo kratkem času ponovno obiščemo in predstavimo tudi predlog rešitve glede možnosti preselitve," je še povedala Kozlovičeva. Težav ne pričakuje. "Gre samo za to, da poenotimo, kaj si pravzaprav prebivalci želijo. Če zadeve urejamo v zakonu, jih moramo urediti na splošen in enak način. Torej moramo doseči nek konsenz, ki bo sprejemljiv za vse," je dodala. Po sestanku v Razkrižju so se člani vladne delovne skupine pod vodstvom državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Erika Kopača odpravili na podoben sestanek v Lendavo. Tam so sporni večinoma kmetijska zemljišča in poplavni nasipi. Kmetovalcem so po besedah sekretarke Kozlovičeve predstavili možnost, da dobijo v zakup ali prodajo zemljišča državnega Sklada kmetijskih zemljišč. "Predstavili smo tudi nadomestila, ki jih bodo deležni glede na to, da ne bodo več upravičeni do subvencij," je pojasnila. Glede poplavnega nasipa pa bodo predlagali, da jih v celoti vzdržuje Republika Slovenija. "Če je potrebna tudi obnova, smo pripravljeni nositi stroške," je dodala. Na lendavskem območju je sporna tudi betonarna, ki si jo bodo predstavniki vladne skupine prihodnji teden ogledali, da bi ugotovili, kakšne so možnosti njene preselitve. V sredo bo omenjena vladna skupina opravila takšen sestanek v občini Metlika, dan kasneje pa še v občini Piran.

Še 6 mesecev za implementacijo arbitražne razsodbe

Namen interventnega zakona je prav v tem, da nadoknadimo manko sodelovanja z druge strani.

Državi imata sicer šest mesecev za implementacijo arbitražne razsodbe, s katero je arbitražno sodišče 29. junija določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je sporočila, da bo razsodbo implementirala, Hrvaška pa še vedno vztraja, da zanjo ni zavezujoča, saj je izstopila iz postopka arbitraže. "Jaz lahko zagotovim, da bo Republika Slovenija vse tisto, kar lahko v tem trenutku sama pripravi, v šestih mesecih pripravila," je danes v Lendavi povedal Kopač. Ob tem je dodal, da bodo naredili vse, kar je mogoče, da odločitev arbitražnega sodišča ne bi negativno vplivala na življenje slovenskih državljanov na mejnem območju. "Namen interventnega zakona je prav v tem, da nadoknadimo manko sodelovanja z druge strani," je pojasnil. Po njegovih besedah bo zakon pripravljen do konca tega meseca, nato pa bo šel na vlado in DZ.

Več člankov od avtorja

Nemška policija zasegla ukradene Lennonove predmete

Voznik Yoko Ono naj bi leta 2006 vdovi slovitega beatla Johna Lennona ukradel okoli sto predmetov, ki so pripadali slavnemu glasbeniku. Te je sedaj v Berlinu zasegla tamkajšnja policija. Med njimi so Lennonovi dnevniki, pisma, razglednice, očala za vid, danes znana kot lennonke, in cigaretnica, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Danes bodo podelili letošnje Zoisove nagrade

Na drevišnji slovesnosti v ljubljanskem Grand hotelu Union bodo podelili letošnje Zoisove nagrade in priznanja za življenjsko delo in za dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Poleg tega bodo podelili še Puhova priznanja. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade Miro Cerar.

V Münchnu prvi letni forum strategije EU za alpsko regijo

V Münchnu vrata danes odpira prvi letni forum strategije EU za alpsko regijo (EUSALP), ob začetku foruma pa se bodo na generalni skupščini zbrali tudi predstavniki sedmih alpskih držav, ki sestavljajo regijo. Srečanje je namenjeno predstavitvi dosedanjega dela in opredelitev nadaljnje poti in ključnih izzivov, ki jih čakajo na tej.

Brglez začenja dvodnevni uradni obisk na Madžarskem

Predsednik DZ Milan Brglez bo danes v Budimpešti začel dvodnevni uradni obisk na Madžarskem, namenjen krepitvi odnosov med državama in reševanju aktualnih vprašanj manjšin. Med drugim se bo sešel z gostiteljem, madžarskim kolegom Laszlom Köverjem, madžarskim predsednikom Janosem Aderjem in predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem

V Srbiji nad razsodbo Mladiću niso presenečeni

V Srbiji nad današnjo odločitvijo haaškega sodišča, ki je nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov med vojno v BiH obsodilo na dosmrtni zapor, niso presenečeni.