No, tako je bilo pri nama, ko sva se z fantom odločila za ta korak, da se poročiva. Pri hiši sva imela narejeno vse razen tende cenik je bil previsok za najin trenutni žep, tako sva rekla, da bova počakala kašno leto, da prideva na zeleno vejo po vsej tej gradnji. 

Tako sva oba začutila, da pa ni čas za tendo, ampak za poroko. Tako sva povedala svojim staršem in moji starši so se odločili, ker so vedeli, da nimava tende cenik pa jima je dopuščal, da se odločita, katero bosta izbrala, za to poročno darilo. Bila sva vesela tega darila, da bova končno lahko parkirala avto pod streho in pod tendo dala vse potrebno, kar leži okoli hiše, ker nimava kam dati. No pa je prišla korona, tako je poroka odpadla, tako tudi nisva dobila tende cenik pa je prišel ravno toliko prav, da sva videla, koliko naju stane solidna tenda.

Ko sva vse lepo premislila, sva se odločila, da pa sedaj ne bova več poročila tako, kot sva se imela namen, sedaj, ko bo možno, bo najina poroka skromna z malo ljudmi, ne pričakujeva nobenih daril, ker bolj kot darila potrebujeva spoštovanje, ljubezen, razumevanje, smeh in žur. Tako sva tudi napisala v vabila. To ima že nek pomen, da še danes nisva prišla do tende cenik ni ravno nizek in tako raje prihraniva denar za hujše čase, stvari okoli hiše pa sva lahko zložila v vrtno uto. Vse je rešeno. 

Še kako sva vesela, da se prva poroka ni zgodila, druga je bila veliko lepša, bolj za naju, bila sva srečna z povabljenimi ljudmi, ki jih je bilo veliko manj. Tako ima vse svoj namen, danes sva poročena drugače, kot bi bila prvič, nimava še tende cenik je previsok in je ne potrebujeva za ta denar.