REDAKCIJA - KOLOFON

Registracija edicije: Elektronski časopis TATRENUTEK je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Dejan Steinbuch.

Celjski obrtni sejem že petdesetič - tokrat je partnerica Hrvaška

Celjski obrtni sejem že petdesetič - tokrat je partnerica Hrvaška50. Celjski sejem je odprt. foto: STA foto

Celje je od danes znova slovensko središče obrti in podjetništva, saj je svoja vrata odprl jubilejni 50. mednarodni obrtni sejem. Slovesno sta ga odprla premier Miro Cerar in podpredsednica hrvaške vlade Martina Dalić, saj je Hrvaška prvič v zgodovini sejma partnerica projekta. Do nedelje se bo v Celju predstavljalo skoraj 1500 razstavljavcev.

Cerar: uspešna zgodba, pa še o Magni in drugem tiru

Cerar je ob odprtju sejem označil za uspešno slovensko zgodbo, za kar gre zahvala predvsem organizatorjem in razstavljavcem, ki s svojim delom dokazujejo, da Slovenci zmoremo in znamo. Ob tem je izpostavil trenutne gospodarske razmere, ki so po njegovih besedah spodbudne. Cerarja še posebej veseli, da po letih finančne, gospodarske in socialne krize tudi sejem ponovno diha s polnimi pljuči, vsi njegovi udeleženci pa prispevajo k nadaljnji krepitvi gospodarske rasti in optimizma. Ta se v zadnjih treh letih postopno, a vztrajno vrača v slovensko gospodarstvo in družbo. Po njegovih besedah Slovenija še vedno ni tam, kjer bi si želeli, čeprav so vsi finančni, ekonomski in socialni kazalci pozitivni, napredek pa smo naredili s čvrstim korakom. Seveda ni mogel niti mimo trenutno najbolj aktualne teme, skorajšnjega prihoda Magne v Slovenijo, saj sta z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom pozdravila dejstvo, da jim je uspelo odpraviti še zadnjo oviro na poti do okoljevarstvenega soglasja in s tem skorajšnjega gradbenega dovoljenja, ki ga Magna potrebuje za začetek gradnje v Hočah. Dotaknil se je tudi projekta drugega tira in dejal, da je pomembno, da si ne mečemo polen pod noge, saj gre za razvojni projekt, ki ga Slovenija nujno potrebuje, tudi zaradi umestitve na evropski in svetovni transportni zemljevid za prihodnje generacije.

Hrvaška partnerica

Partnerica sejma je letos Hrvaška, podpredsednica hrvaške vlade Martina Dalić pa je spomnila, da je lani blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško znašala 3,6 milijarde evrov ter da je Slovenija za Hrvaško tretja zunanjetrgovinska partnerica, medtem ko je Hrvaška za Slovenijo na četrtem mestu. Po njenih besedah je v prvih sedmih mesecih Hrvaško obiskalo pol milijona Slovencev. "Imamo nekaj odprtih vprašanj, ki jih želimo reševati skladno z mednarodnim pravom," je zagotovila Dalićeva.

Ponosni Branko Meh

Slovenski minister je izrazil veselje, da je Hrvaška letos partnerica sejma in da gospodarski odnosi rastejo. Njegova hrvaška kolegica pa je ocenila, da se gospodarsko sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo krepi že vsa leta od osamosvojitve držav.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh pa je ponosen, da so bili prav obrtniki pred natanko 50 leti pobudniki in organizatorji prvega obrtnega sejma, ki se je v tem času razvil v edinstven in prepoznaven sejem mednarodnih razsežnosti. Sejem je po oceni Meha za obrtnike in podjetnike prav gotovo med najpomembnejšimi sejmi, za mnoge verjetno celo najpomembnejši, kar dokazuje tudi naraščajoče zanimanje in vse večje število razstavljavcev ter obiskovalcev. Izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec je spomnil, da so v polstoletni zgodovini doživeli kar precej sprememb, dogodek pa je le s sprotnim prilagajanjem spremembam v gospodarskem in političnem okolju ter postavljanjem novih trendov lahko ne le preživel, ampak tudi rasel in dobival na pomembnosti. Počivalšek in Dalićeva sta po slovesnem odprtju sejma sodelovala na slovensko-hrvaškem poslovnem forumu ter spregovorila o gospodarskem sodelovanju med državama. Ocenila sta, da se to iz leta v leto krepi. Slovenski minister je izrazil veselje, da je Hrvaška letos partnerica sejma in da gospodarski odnosi rastejo. Njegova hrvaška kolegica pa je ocenila, da se gospodarsko sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo krepi že vsa leta od osamosvojitve držav. Meni tudi, da gospodarsko sodelovanje poteka v kontekstu odprtih političnih vprašanj, ki jih je treba rešiti, tudi z dialogom, ne smemo pa ga žrtvovati za politične interese.

Konec gospodarske krize

Uvodni dan sejma je bil namenjen tudi okrogli mizi na temo razbijanja mitov o tujih neposrednih investicijah. Tudi državni sekretar Aleš Cantarutti se ni mogel izogniti Magni in je dejal, da se bo tudi iz primera doslej največje tuje investicije po osamosvojitvi Slovenije mogoče veliko naučiti. Ob tem je poudaril, da se trend po gospodarski krizi vendarle obrača na bolje, tako da so se po letu 2013 občutno povečali prilivi tujih investicij, stanje naložb v letu 2016 pa je doseglo 13 milijard evrov, kar je skoraj tretjina slovenskega bruto

Trend se po gospodarski krizi vendarle obrača na bolje, tako da so se po letu 2013 občutno povečali prilivi tujih investicij, stanje naložb v letu 2016 pa je doseglo 13 milijard evrov, kar je skoraj tretjina slovenskega bruto domačega proizvoda.

domačega proizvoda. Matej Skočir iz agencije Spirit je potrdil njegove besede in dodal, da statistično še vedno največji delež tujih investicij predstavljalo vlagatelji z zahoda, vendar tudi v ozadju teh vse bolj pogosto stojijo kitajski in japonski vlagatelji, ki bi se na lestvici lahko povzpeli še precej višje. Po mnenju prvega moža Gospodarske zbornice Slovenije Boštjana Gorjupa so tuji vlagatelji v zadnjem času kljub nekoliko višji ceni delovne sile prepoznali pametno mešanico pogojev dela in poslovanja in so se začeli odločati za svoje naložbe v Sloveniji. Za Jerneja Tovšaka z gospodarskega ministrstva je ključnega pomena trend naraščanja v zadnjih letih. Za še boljši izkupiček je znova napovedal sprejem zakona o spodbujanju investicij, tako da poslej ne bodo več potrebni podobni posebni zakoni, kakršen je bil v primeru Magne. Pri tem je poudaril, da bo zakon izenačil možnosti tako tujih kot domačih investitorjev. Pozno popoldne so ob robu sejma v Pokrajinskem muzeju Celje odprli še mednarodni poslovni forum, na njem pa bo zvečer potekala tudi okrogla miza na temo prihodnosti mobilnosti skozi oči uspešnih podjetnikov. Na njej bodo sodelovali slovenski podjetniki Ivo Boscarol, Marjan Rožman in Niko Klanšek ter njihov hrvaški kolega Aco Momčilović.

Sicr pa se letos v hrvaškem paviljonu Celjskega sejma predstavlja 30 hrvaških proizvajalcev, ob tem še tretjič zapored poteka tudi predstavitev kitajskih podjetij v okviru Premium Brands China, na katerem se predstavlja preko 30 podjetij predvsem s področja mehatronike. Skupinske predstavitve pripravljajo še Indija, Poljska, Črna gora in Srbija.

Več člankov od avtorja

Nemška policija zasegla ukradene Lennonove predmete

Voznik Yoko Ono naj bi leta 2006 vdovi slovitega beatla Johna Lennona ukradel okoli sto predmetov, ki so pripadali slavnemu glasbeniku. Te je sedaj v Berlinu zasegla tamkajšnja policija. Med njimi so Lennonovi dnevniki, pisma, razglednice, očala za vid, danes znana kot lennonke, in cigaretnica, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Danes bodo podelili letošnje Zoisove nagrade

Na drevišnji slovesnosti v ljubljanskem Grand hotelu Union bodo podelili letošnje Zoisove nagrade in priznanja za življenjsko delo in za dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Poleg tega bodo podelili še Puhova priznanja. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade Miro Cerar.

V Münchnu prvi letni forum strategije EU za alpsko regijo

V Münchnu vrata danes odpira prvi letni forum strategije EU za alpsko regijo (EUSALP), ob začetku foruma pa se bodo na generalni skupščini zbrali tudi predstavniki sedmih alpskih držav, ki sestavljajo regijo. Srečanje je namenjeno predstavitvi dosedanjega dela in opredelitev nadaljnje poti in ključnih izzivov, ki jih čakajo na tej.

Brglez začenja dvodnevni uradni obisk na Madžarskem

Predsednik DZ Milan Brglez bo danes v Budimpešti začel dvodnevni uradni obisk na Madžarskem, namenjen krepitvi odnosov med državama in reševanju aktualnih vprašanj manjšin. Med drugim se bo sešel z gostiteljem, madžarskim kolegom Laszlom Köverjem, madžarskim predsednikom Janosem Aderjem in predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem

V Srbiji nad razsodbo Mladiću niso presenečeni

V Srbiji nad današnjo odločitvijo haaškega sodišča, ki je nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov med vojno v BiH obsodilo na dosmrtni zapor, niso presenečeni.