REDAKCIJA - KOLOFON

Registracija edicije: Elektronski časopis TATRENUTEK je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Dejan Steinbuch.

Leon Cizelj o skromnem financiranju jedrske znanosti

Leon Cizelj o skromnem financiranju jedrske znanostiLeon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Štefan. Foto STA foto

Slovenska vlada - podobno kot številne druge vlade jedrskih držav - razmeroma malo vlaga v področje jedrske znanosti, je opozoril vodja odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj. Jedrska Slovenija v to področje letno usmeri okoli poldrugi milijon evrov, nejedrska Avstrija pa pet milijonov evrov, je ponazoril.

Na področju jedrske znanosti in raziskav sta trenutno po Cizljevi oceni največja izziva razmeroma nizko zanimanje mladih za to področje in razmeroma slabo financiranje vlad v jedrskih državah. "Pritisk javnosti na ukinitev jedrske energije je razmeroma velik in to se pozna tudi v raziskovalnem smislu," je dejal v torek pred začetkom konference Jedrska energija za novo Evropo (Nene 2017) na Bledu. A obstajajo tudi izjeme. Italijani in Avstrijci so se na primer oboji jedrski energiji odrekli že takoj po nesreči v Černobilu v letih 1986 oz. 1987, a vseeno močno financirajo znanost in šolstvo na tem področju.

 "Avstrijska vlada v znanost na jedrskem področju usmeri okoli pet milijonov letno, slovenska vlada pa približno dobrega 1,5 milijona evrov," je poudaril Cizelj in spomnil, da prva ni, druga pa je jedrska država.

Polovica držav v EU jedrska

V EU je sicer jedrskih držav približno polovica. Nove elektrarne izrazito gradijo le Francozi in Finci, Poljaki in Litovci pa o tem razmišljajo. Na Madžarskem širijo jedrsko elektrarno Paks, a bo gradnja trajala še več let. "V Evropi in tudi v ZDA je trenutno dovolj poceni elektrike in zato ni posebnih spodbud za investicije v kar koli, razen v tisto, kar je subvencionirano - to pa sta predvsem fotovoltaika in veter," razloge za takšno stanje navaja Cizelj. V klasične vire ta trenutek nihče ne investira ravno zaradi razmeroma nizke cene elektrike. Vendar pa je dodal, da se že čez nekaj let potrebe po elektriki lahko pomembno spremenijo. Velike spremembe se na primer obetajo na področju mobilnosti, vse bolj priljubljene so toplotne črpalke in podobno. Cizelj je ob tem zagotovil tudi, da so nuklearne elektrarne izjemno trdni in na zunanje vplive odporni objekti. Tako na primer v Teksasu orkan Harvey ni ustavil nobene nuklearke, Irma pa do nedelje zvečer eno od štirih enot. Obstajajo pa tudi izračuni in določeni testi Američanov o vplivu padca letala na tak objekt. "Nič se ne zgodi," je zagotovil sogovornik.

Več člankov od avtorja

Sevilla pokopala Maribor

Nogometaši Maribora so v 2. krogu lige prvakov izgubili v Sevilli z 0:3 (0:2). Naslednja tekma v skupini E izbrance Darka Milaniča čaka 17. oktobra, ko bo v Ljudskem vrtu gostoval Liverpool.