REDAKCIJA - KOLOFON

Registracija edicije: Elektronski časopis TATRENUTEK je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Dejan Steinbuch.

Magna: še vedno je možen kakšen 'padalec'

Magna: še vedno je možen kakšen 'padalec'

Vpleteni v zadnja dogajanja okoli Magninega projekta v Hočah iz podravske regije so po razrešitvi odprtih vprašanj s še zadnjo nevladno okoljsko organizacijo nedeljsko noč prespali nekoliko mirneje, kljub vsemu pa so za zdaj z odzivi še zadržani. Čeprav zadovoljni, želijo na uraden odziv počakati še do pravnomočnosti okoljevarstvenega soglasja.

Potem ko je predstavnikom Magne in države že v petek uspelo skleniti protokol o dopolnitvi okoljevarstvenega soglasja s Slovenskim E-forumom, se je možnosti pritožbe, za katero je nedavno glasoval njihov upravni odbor, v nedeljo odrekla še organizacija Alpe Adria Green. Po besedah predsednika organizacije Vojka Bernarda so z investitorjem tudi sami uspeli uskladiti protokol o okoljskih zadevah.

S tem je, kot kaže, vendarle odprta pot, da okoljevarstveno soglasje, ki ga je Magni izdala Agencija za okolje (Arso), že v torek opolnoči postane pravnomočno, s tem pa bo avstrijsko-kanadski investitor prišel do gradbenega dovoljenja za začetek gradnje prve faze projekta, torej lakirnice za okoli 400 zaposlenih.

Hoški župan Marko Soršak je takšnega razvoja dogodkov sicer vesel, vseeno pa želi do dokončnega zadovoljstva počakati še do pravnomočnosti. "Počakajmo, saj že je tolikokrat kakšna zadeva bila dogovorjena, pa potem ni bila," je dejal.

Ob tem je potrdil nedeljske navedbe Bernarda, da je k sklenjenemu protokolu priložena tudi njegova izjava, da bodo zemljišča, ki ne bodo pozidana v tej fazi, oddana v začasen najem kmetovalcem na tem območju. Kot je dejal, je bilo to mišljeno v vsakem primeru, saj je občina kupila več zemljišč, kot jih je predvidenih v prvi fazi, zato bodo ta do nadaljevanja projekta še vedno na voljo za obdelavo.

Če bo soglasje postalo pravnomočno, se bodo morda že ta teden začela tudi dela družbe Slovenski državni gozdovi na štirih hektarjih Rogoškega gozda, kjer mora za zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč posekati drevesa ter območje še pred izdajo gradbenega dovoljenja poravnati za poznejši navoz živice iz zemljišča bodoče lakirnice.

Medtem ko so iz mariborske občine sporočili, da se bo župan Andrej Fištravec na razplet glede okoljevarstvenega soglasja odzval, ko bo zadeva pravnomočna, pa je bil bolj zgovoren eden njegovih predhodnikov Alojz Križman, ki je skupaj s še enim nekdanjim županom Maribora Borisom Sovičem v pogajanjih z nevladnimi organizacijami prevzel vlogo nekakšnega mediatorja.

Tudi sam je za STA dejal, da je treba do dokončne potrditve dobrih novic počakati še danes in v torek, da pa so se očitno zdaj le zgodile nekatere dobre stvari za načrtovano investicijo. Ob tem pa je dodal, da bo treba naslednjič v podobnih primerih k pripravi projekta pristopiti drugače in neprimerno bolj resno.

"Nekatere zahteve okoljevarstvenih organizacij so bile gotovo smiselne in te organizacije imajo neko svojo vlogo v družbi. Se pa vedno postavlja vprašanja, do kam lahko sežejo njihove pristojnosti ter kakšni so interesi posamezniki znotraj teh organizacij, v katerih ne bi smeli biti prisotni zasebni interesi za določene posle, kar je bilo tudi prisotno," je dejal Križman.

Ob tem je vseeno dodal, da so pogovori z večino nevladnih organizacij sicer potekali zelo pozitivno, večjih ovir ne vidi več, čeprav je še vedno možen kakšen "padalec", ki se doslej sploh ni oglasil in bi potem presenetil zadnji dan. Vsaj dve ali tri organizacije, vključene v postopek kot stranski udeleženec, se namreč v času od izdaje soglasja sploh niso odzvale.

Četudi bi soglasje postalo pravnomočno, bi se lahko zapletlo še z morebitno pritožbo Civilne pobude Miklavž, ki je napovedovala pritožbo na upravno sodišče, ker jim Arso ni odobril statusa stranskega udeleženca. Čas za to so imeli do četrtka, za zdaj pa niti na sodišču, niti odvetnica Simona Marko, ki zastopa prebivalce, za STA še niso povedali, ali je bila pritožba vložena. Ta sicer ne vpliva na pravnomočnost soglasja, bi ga pa lahko upravno sodišče naknadno razveljavilo.

Predstavnik civilne iniciative Miran Rajšp je za STA pojasnil, da je odvetnica postopek v njihovem imenu vodila samostojno, zaradi zaščite strank pa ne daje informacij v zvezi s postopkom. Civilna pobuda je sicer prejšnji teden na vlado, tožilstvo in protikorupcijsko komisijo naslovila pobudo, da v okviru svojih pristojnosti opravijo nadzor glede izvedbe postopka sprejemanja odloka o spremembah občinskega prostorskega načrta občine Hoče Slivnica.

Več člankov od avtorja

Nemška policija zasegla ukradene Lennonove predmete

Voznik Yoko Ono naj bi leta 2006 vdovi slovitega beatla Johna Lennona ukradel okoli sto predmetov, ki so pripadali slavnemu glasbeniku. Te je sedaj v Berlinu zasegla tamkajšnja policija. Med njimi so Lennonovi dnevniki, pisma, razglednice, očala za vid, danes znana kot lennonke, in cigaretnica, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Danes bodo podelili letošnje Zoisove nagrade

Na drevišnji slovesnosti v ljubljanskem Grand hotelu Union bodo podelili letošnje Zoisove nagrade in priznanja za življenjsko delo in za dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Poleg tega bodo podelili še Puhova priznanja. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade Miro Cerar.

V Münchnu prvi letni forum strategije EU za alpsko regijo

V Münchnu vrata danes odpira prvi letni forum strategije EU za alpsko regijo (EUSALP), ob začetku foruma pa se bodo na generalni skupščini zbrali tudi predstavniki sedmih alpskih držav, ki sestavljajo regijo. Srečanje je namenjeno predstavitvi dosedanjega dela in opredelitev nadaljnje poti in ključnih izzivov, ki jih čakajo na tej.

Brglez začenja dvodnevni uradni obisk na Madžarskem

Predsednik DZ Milan Brglez bo danes v Budimpešti začel dvodnevni uradni obisk na Madžarskem, namenjen krepitvi odnosov med državama in reševanju aktualnih vprašanj manjšin. Med drugim se bo sešel z gostiteljem, madžarskim kolegom Laszlom Köverjem, madžarskim predsednikom Janosem Aderjem in predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem

V Srbiji nad razsodbo Mladiću niso presenečeni

V Srbiji nad današnjo odločitvijo haaškega sodišča, ki je nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov med vojno v BiH obsodilo na dosmrtni zapor, niso presenečeni.