Ta teden imam ponovno obdobje, ko se vrtna vrata pozabljajo zapreti. Seveda sem za to kriva jaz, ker imam glavo samo pri eni svari ta teden. Enkrat za spremembo mi uspeva tudi to. Naj traja. Posledično pa pozabljam na stvari, ki niso nujne. In to je zapiranje vrtnih vrat. Več so odprta kakor zaprta. Zadnjič so bila kar celo noč odprta, tako, da sem bila prav šokirana, ko sem prišla ven na vrt na kavo in videla, da bi lahko vsak prišel na naš vrt brez težav. Na srečo ni neke skrbi v tej smeri, ker ni takšnih ljudi okoli, ampak vseeno pa ni dober občutek, ko cela hiša tako izpostavljena.

Ironija vsega je bila ta, da so bila pa vrtna vrata vedno zaprta, ko je bila kakršnakoli dostava in eden je moral celo zmetati pakete čez ograjo, ker drugače ne bi dostavil paketa. Če je, kdo od sosedov videl kaj se dogaja ta teden bi mislil, da ga pijem že cel teden. Verjetno bi si jaz enako mislila o nekom, ki bi to delal. Ampak na srečo se bo to končalo, ker nisem več sama doma in bo lahko nekdo drug še skrbi, za kakšno stvar pri tej hiši. Ne more biti en človek sam za vse, ker potem se dogajajo takšne stvari kot se dogajajo meni ta teden. Kar je popolnoma logično.

Predala sem štafeto in oddala daljinec mami in od sedaj naprej sem tega rešena. Upam, da bom imela vedno manj stvari sedaj, ko je uspešno okrevala in se bom tudi jaz lahko do konca spočila.