Ko se je moj otrok, med šolskimi počitnicami prijavila na tečaj 3d modeliranje, njeni babici ni bilo prav nič jasno kaj bo tam počela. Pravi, da so včasih otroci plesali in peli, danes pa samo sedijo za računalnikom. Ampak tako to gre, svet se vrti naprej. Pojasnila sem ji, da je hčerka zelo uspešna v matematiki in fiziki, predvsem v linearni algebri, kar je predpogoj, da si lahko dober v ustvarjalnem procesu  tridimenzionalnega objekta. Do sedaj je vadila 3d modeliranje z direktnim programiranjem in uporabo enačb, sedaj pa bo na tečaju spoznala računalniške programe za 3d modeliranje, ki bo precej poenostavila njeno ustvarjanje povezovanja poligonov, točk in robov. To pomeni, da programi sami v ozadju pišejo enačbe in se ukvarjajo z veliko količino podatkov, medtem ko se ustvarjalec skrbi samo za izgled modela.

Pa kako to sploh deluje to 3d modeliranje, je zanimalo babico?

Gre za proces kako objekte predstavimo v trodimenzionalni računalniški grafiki. Torej ko gledaš ti stojiš na dvorišču vidiš tvojo hišo od spredaj, če jo hočeš videti od zadaj se moraš sprehoditi na vrt in če bi jo želela videti od zgoraj bi morala leteti nad njo. Če pa uporabljaš tako 3d modeliranje lahko na računalniku narediš 3d model hiše in jo z miško obračaš na zaslonu in jo vidiš z vseh strani.

Za uspešno 3d modeliranje je potrebno objektu določiti tudi barvo, materiale, postaviti luči in navidezne kamere, da nam lahko računalnik optično prikaže model na dvodimenzionalnem ekranu tako da uporabi učinke lomljenja svetlobe, senčenja, prosojnosti in odsevnosti. Upodabljanje enega takega objekta lahko traja tudi več dni in za profesionalno 3d modeliranje je potrebno uporabljati kar precej zmogljiv računalnik.

Tako se je hčerka odločila, da bo na tečaju pripravila 3d model babičine hiše in ji ga predstavila ob koncu, da bo boljše razumela kaj to pomeni. Seveda je bila babica navdušena nad izgledom.   …