Včasih ko se lotimo pospravljanja, se nam zdi kot, da ne pridemo nikakor do konca. Odločimo se da bomo pospravili eno stvar ali en prostor in to se po navadi zavleče in nadaljujemo še naprej v drugih prostorih, saj je brez veze, da bi pospravili samo en del, če lahko vse.

Pri pospravljanju ali čiščenju se po navadi tudi zelo zmatramo in prepotimo, saj je to lahko zelo konkretno delo.

Najprej se odločimo da bomo pospravil vse stvari tja kamor spravimo, potem opazimo prah in ga počistimo. Ker prah pade po tleh, se spravimo vse lepo pomesti in ker nam ni vse uspelo pomesti, se lotimo še pomivanja tal. Ko smo pomili tla se odločimo očistiti še pohištvom, da bo vse lepo čisto za nekaj časa in tako imamo nekaj časa mir. Ampak seveda se ne bomo ustavili samo pri enem prostoru. To bomo naredili še v ostalih prostorih. To se bolj splača ker če se odločimo vsak teden čistiti en prostor, predno pridem do zadnjega, je prvi že spet pripravljen na čiščenje. S tem ne naredimo nič, saj lahko čistimo čisto vsak teden. Zato je dobro, da vse očistimo na enkrat. Tako imamo potem vsaj nekaj časa mir.

To da se odločimo, da bomo čistili vse, pomeni da bo nam to vzelo kar nekaj časa in da je dobro da si vzamemo prav celi dan za to opravilo. To je lahko kar konkreten šport za naše telo. Vse si lepo pripravimo in veselo na delo. Ko se enkrat lotimo pospravljanja se nam zdi kot, da nikakor ne pridemo h koncu. In vedno ko nekaj naredimo oziroma dokončamo se man zdi kot, da imamo še nekaj za narediti. Pogledamo malo okoli in takoj najdemo še nekaj kar bi lahko počistili in seveda ker imamo pravi zagon se tega tudi lotimo, saj se zavedamo, da bomo imeli potem mir nekaj časa.…