Pri nas imamo urejeno tako, da otroci kartice za malico ne potrebujejo, če pa želijo hoditi na kosilo, potrebujejo kartico. Tako smo tudi mojemu sinu uredili, da bo hodil v šoli na kosilo, ker drugače pride domov preveč lačen. Problem je v tem, ker so nekatere dni, zaradi izbirnih predmetov dlje v šoli in so lačni. Moj sin je nekaj časa hodil na kosilo, potem pa sem opazila, da ni več hodil. Ko sem ga vprašala, zakaj ne hodi na kosilo, mi je povedal, da je izgubil kartico. Že prvi dan sem javila razredniku, kaj moramo narediti v primeru izgube kartice in po besedah razrednika naj bi kartico sin dobil čez nekaj dni. 

No, pa ni šlo po planih. Moj sin še danes nima kartice in sta minila dva meseca. Kakšno organizacijo imajo to, ne vem, vem pa, da je moj sin lačen. Pri nas na šoli se vse odvija precej počasi. Vse kar je novega se ignorira, vse težave pa se hitro pometejo pod predpražnik. Kako so lahko tako neodgovorni. Po dveh mesecih sem razrednika ponovno opozorila in na koncu je bil kriv moj sin, ker ga ni še enkrat opozoril. Takrat sem pa postala precej jezna. Naročila sem se na roditeljski sestanek in tako povedala nekaj krepkih. Moj sin je drugi šolski dan kartico dobil. Ali resnično treba priti do konflikta, da se stvari rešijo. Tako je moj sin končno prišel do kosila. 

Šolsko kosilo za otroke, ki ostajajo v šoli dlje časa, pride še kako prav. …